Posts Tagged trgovine
“Državne trgovine”
Posted by Maja in Pametovanja on January 7th, 2008
Ob vsem tem pompu s trgovinami in podražitvami razmišljam, kako je vse to zapleteno. Čisto po človeško. Drug drugemu zavidamo, smo neprivoščljivi, grabimo, kupujemo. Tisti, ki imajo veliko, bi radi še več in iz srca izbrišejo besede kot so pomoč, sočlovek, skromnost (iz ust ne, ta so še vedno polna takih in podobnih besed).
Cene so višje in višje, s plačami se pa nič ne dogaja. Tega si vendar ne morejo vsi privoščiti. Kako bodo ljudje živeli? A v tej naši prijazni državici ne obstaja nihče, ki bi zaščitil posameznika in njegove pravice in potrebe? Ja, tisto kar je zanič, polno pesticidov in kemije, tisto bo vedno dosegljivo. Če hočeš kaj bolj kvalitetnega, moraš imeti pa že kar polno denarnico. Beton in onesnaženje izpodrivata dobre domače vrtičke in sadovnjake, v trgovinah pa za sprejemljivo ceno dobiš šele desetorazredno hrano. Se bomo začeli deliti na zdrave (beri bogate) in bolehne (tiste, ki si ne bodo mogli privoščiti človeka vredne hrane)?
Pa kaj bo en sam človek z milijardami, ki jih služi s svojo trgovsko verigo, kjer so cene navite do konca, da si bo on lahko prislužil novo milijardo? Koliko ljudi bi bilo srečnejših (bolj sitih in manj prezeblih na primer) z denarjem vrženim v zrak z desetim novim avtomobilom nekoga, ali z vsem tistim, ki so ga porabili japonski genetiki, da so vzgojili mačke, ki se svetijo v temi.
Razmišljam… Zakaj ne obstajajo neke vrste »državne trgovine«? Take trgovine, ki bi bile v lasti države in bi bile v njih cene izdelkov take po kakršnih jih je trgovina kupila. Mogoče le majčkeno večje, da bi bilo pokrito vzdrževanje trgovine – nihče pa ne bi od njih služil. Zakaj ne bi bilo vsaj nekaj takih trgovin? Potem bi si lahko vsak kupil vsaj takšno hrano, da od nje čez nekaj let ne bo dobil raka ali čira na želodcu ali kakšne alergije (ko je pa tako fajn kupiti tista velika poceni pakiranja! – poglejte kdaj kaj je v tistih dobrih poceni sirčkih ali pa v tistih prijetnih osvežilnih bombonih, ki jih dobiš toliko v enem pakiranju). A niso državi v interesu zdravi, zadovoljni ljudje, ki lahko zato imajo tudi tako potomstvo?
Že res, da brez tehnologije, dodatkov hrani in betona na svetu ne bi moglo hkrati živeti toliko ljudi, kot nas je zdaj (baje kvečjemu kakih 300 milijonov). Škoda le, da ne znamo skupaj živeti drugače kot tako, da teptamo drugega, da dobimo prostor zase.
“Vesele praznike”??
Posted by Maja in Zanimivo... on October 31st, 2007
Kar strese me, ko slišim, da si ljudje za tale teden ob razhajanju rečejo: “Pa lepe/vesele praznike!” A sploh kdo pomisli kaj govori??
1. november. Spomnin na tiste, ki jih imamo radi pa jih ni več tukaj. Sveče na grobovih. Rože in ikebane. Lepi, a boleči spomini. Mraz. Solze. In morda vprašanje “Zakaj?”.
Lepi/veseli praznik?
In danes? Noč čarovnic. Halloween. Že od nekdaj se mi je ta “praznik” upiral. Če že ne drugega je bil nekaj tako zelo zamerikaniziranega in trgovci so si nad tistimi neumnimi plastičnimi in keramičnimi bučami in čarovnicami in duhovi tako meli roke, da je šlo na bruhanje. In potem še posiljevanje z reklamami z bučami in kostumi za otroke. Me zanima, če se kdo kdaj vpraša, zakaj in kaj sploh to praznuje. Mogoče je to “in” že zato, ker je direkt iz Amerike? Kaj pa kakšen Američan, se kdaj sploh vpraša kaj praznujejo na ta tako lepi mirni družinski praznik, kot ga imenujejo?
Prej me je samo motilo. Ko sem pa podrobneje izvedela kaj je za tem praznikom, se mi pa prav kurja koža dela, ko vidim kakšnega starša, ki z otrokom postavlja bučo na balkon.
Stari Kelti so imeli poseben običaj. Na dan imenovan halloween, je morala ena od družin v vasi, z namenom pomiriti hude duhove, v ognju darovati svojega otroka. Otroka so živega zažgali, ostanke pa so položili v izdolbeno repo ali bučo na katero so izdolbli strašljive obraze. Čarovniki in čarovnice so bili tisti, ki so zahtevali žrtvovanje otrok (od tod noč čarovnic). Vsaka družina je to noč pretrpela v strahu, ker nihče ni vedel katerega otroka bodo izbrali.
Toliko o veselem družinskem prazniku.
Vesele praznike? Raje se uprimo lažnemu potrošništvu, ki nam za ta dva dneva govori kaj vse človek potrebuje, da je srečen s svojo družino ali kaj je vse treba, da pokažeš, da nisi pozabil svojih, ki jih ni več tu. Stran s to lažno prazno zunanjostjo! Navadno je ravno tisto, česar se ne da videti največ vredno.
Zadnji komentarji