Posts Tagged Poezija

Verde que te quiero verde

Zeleno, ki te hočem zeleno. 

Zeleni veter. Zelene veje. 

Ladja na morju 

in konj na planini. 

S senco ob pasu 

ona sanja na balkonu, 

polti zelene, las zelenih, 

z očmi od hladnega srebra. 

Zeleno, ki te hočem zeleno. 

Pod ciganskim mesecom 

stvari jo motrijo 

in ona jih ne more motriti. 

Zeleno, ki te hočem zeleno. 

Velike ledene zvezde 

prihajajo s senčnato ribo, 

ki odpira cesto zori. 

Smokva tare veter 

z luskinami svojih vej, 

in gora, mačka tatica, 

ježi svoje sršljive aloe. 

Ali kdo bo prišel? In od kod? 

Ona sedi na balkonu, 

polti zelene, las zelenih, 

sanjač o morju gorjupem.

Read the rest of this entry »

3 Comments

Nekoga moraš imeti rad

Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen 
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled - 
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
(Ivan Minatti)

No Comments

Malo poezije s Shakespearom

Čisto spodaj lahko preberete original, prilagam pa še prevedeno različico. Zame je to ena najlepših…

Sonet 130

Ne ona nima žametnih oči
in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni
in usta bi se od koral ločila.

Sem videl rože bele in rdeče,
na njenih licih take ne cveto
in so dišave, mnogo bolj dehteče,
kot vonj, ki veje njeno ga telo.

Njen glas poslušam rad,
četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem;
ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse,
ki pesem jih slavi lažniva.

(prevod: Boris A. Novak)

2 Comments