Posts Tagged človek
Majhne stvari
Naključja, bi rekel kdo. Pa ravno ta te pripeljejo tja, kjer si.
Ko slučajno naletiš na stran, kjer piše točno tisto, o čemer si po tihem razmišljal. Ko se prijaviš nekam, čeprav tega ne bi nikoli naredil pa narediš ravno zato. Ko usodi rečeš – vse bom naredil. Ko se besede dveh popolnih neznancev zlivajo v eno zgodbo. Ko se prvič srečata dva para oči in glavi spreleti ista misel. Ko držiš telefon v roki in ta zazvoni. Ko odpreš usta pa tvoja misel pride iz drugih ust. Ko se zaveš kako krhka in negotova so vsa “naključja”, ki so te pripeljala do tega trenutka, ko stojiš pod zvezdami in hvaležen pomisliš, da si srečen.
Ko si dlje spal, ker nisi dobil pričakovanega telefonskega klica. Ko spregledaš odcep in moraš po drugi poti. Ko se odpraviš ven s kolesom pa ga ne moreš vzeti, ker si prejšnjič po nesreči izpustil zračnico. Ko svet v trenutku utihne in se sam s svojim zakajem sesedeš na tla.
Ko se pustiš objeti. Ko si pustiš brez sramu jokati. Ko ugotoviš, da ima tvoj strah obraz in prijazne oči. Ko nehaš odrivati, ampak odpreš roke za vse, kar se ti ponuja. Začenjaš razumevati. Skušaš se učiti. Malo zrasteš.
In ko v objemu začutiš, da si doma… se ozreš k zvezdam… in vse kar je med tabo in njimi je zahvala.
Živali čutijo trpljenje in smrt
Posted by Maja in kotiček brez mesa on January 21st, 2009
Članek s tem naslovom sem izbrskala danes. Ga bom kar prilepila.
“Ko je govor o vegetarijanstvu, pride v ospredje vprašanje, ali je uživanje brezmesne hrane za človeka zdravo v tolikšni meri, da zadosti potrebam telesa po vseh hranilnih snoveh. Nato se vlečejo neskončne polemike obeh polov: tistega za in tistega proti vegetarijanstvu. Redkokdaj pa je v javnih razpravah zaslediti vprašanje, ali je uživanje mesa za človeka tudi etično sprejemljivo. Če je o tem že govor, razprave trčijo ob večno dilemo, ali imajo živali dušo ali ne. Nato spet sledijo neskončne polemike in trenja nasprotujočih si stališč, ki spodbijajo temelje, na katerih bi se lahko izoblikovalo vprašanje etičnosti uživanja mesa.
V razmislek in za nasmeh
Ko ljubezen in odločnost nimata meja
Posted by Maja in biologija človeka on October 2nd, 2007
Mislim, da tole ne potrebuje komentarja. Seže pa do srca in še okoli njega.
Še nekaj o cerebralni paralizi.
Cerebralna paraliza je nenapredujoča, vendar trajna okvara centralnega živčevja. Ne gre za genetsko okvaro, ki bi bila dedna in vsekakor ni nalezljiva. Gre za motnje do katerih pride zaradi nepravilnosti v razvoju možganov ali zaradi okvar do katerih lahko pride pred rojstvom, med porodom ali v zgodnjem otroštvu. Običajno je prizadeto območje, ki nadzoruje mišice in določene gibe telesa, poleg tega lahko pride še do motenj vida, sluha in govora, epileptičnih napadov, učnih težav, vedenjskih težav in manjše umske razvitosti. Pri nekaterih je okvara komaj opazna. Niti dva človeka nista prizadeta na čisto enak način.



Zadnji komentarji