“No pa poglejmo zadevo z električnega stališča:  
jedrsko elektrarno je treba sinhronizirat v omrežje, kar traja okoli en dan, potem se vrti s konstantno hitrostjo.
Kar pomeni, da proizvaja konstantno veliko energije. Za ostala manjša nihanja v omrežju in konice poskrbijo manjše hidroelektrarne. Kar pomeni, da bi imeli v tisti uri višek električne enrgije, ki bi jo bilo treba skurit kje drugje, recimo javna razsvetljava, ki ne bi bila izključena, oz. bi jo na nek način spremenil v toploto. 
Ker za 1uro ne morš ugasniti JE, niti je upočasniti, da proizvaja manj energije. S tem, ko se ugasnejo use luči, je narejene več škode, kot pa koristi. Inženirji imajo samo več dela, kako bi odvečno energijo vrgli v zrak. In porabiti jo je treba, drgač lahko pride do katastrofe…
Da sploh ne omenjam, da žarnica največ energije porabi ob prižigu.

Pol pa seveda usi naenkrat spet prižgejo žarnice, pa zaščita elektrarno vn vrže…”

Sama se na elektriko  ne spoznam, zdelo se mi je pa fino, da bomo vsaj malo zmanjšali svetlobno onesnaževanje in pustili rastlinam in živalim, da imajo svoj mir. Ampak vsaka stvar ima vedno dva konca.

Res priporočam v branje!

NE plastičnim vrečkam!

Resnica o kosmičih

Celjski park

In še tole: biologi so potrdili, da je izumrla vrsta divjega karibskega tjulnja. Gre za še eno vrsto, ki je izumrla v celoti zaradi vpliva človeka. Sicer pa zaradi človeka vsak dan izumre vsaj nekaj vrst dvoživk… Da o čebelah ne začnem…

Vsi smo povezani, eden brez drugega ne moremo dolgo obstati…

Zdravstveno obvestilo - preberi

Kolegice in kolegi, to obvestilo pošilja naša oziroma Svezova nekdanja sodelavka pravnica redaktorica Barbara Rous, ki zdaj dela v Bruslju.

Izogibajte se:
Vsem oreščkom in arašidom, uvoženim iz Brazilije, Kitajske, Egipta, pistacijam iz Irana, posušenemu sadju, pistacijam, oreškom in izvedenim proizvodom iz Turčije -- ker obstaja velika nevarnost, da vsebujejo aflatoksine, ki že v zelo majhnih količinah povzročajo raka na jetrih.

In ne kupujte wasabi peas, uvoženih iz Japonske - ker vsebujejo dva zelo strupena aditiva, ki sta v večini EU-držav prepovedana (med drugim tudi v Belgiji, čeprav jih tukaj gladko prodajajo v Sushi factory - sem se prepričala prejšnji teden!!!) Toliko o nadzoru izvajanja evropske zakonodaje!

To vam pišem iz aktov, ki jih trenutno seciram, tako da ne boste mislili, da sem to slišala od "snažilke"!

Prav grozno kaj vse prehrambena industrija tlači v hrano! Kaj sploh še lahko človek je, ne da bi tvegal raka, zastrupitev s težkimi kovinami, pesticidi, nitrati…?!?

Včeraj sem v knjigi Conscious eating brala zanimivo poglavje. Avtor piše o tem kako zdravje človeka v bisvtu pomeni isto kot zdravje naših tal in cele Zemlje. En stavek mi je bil predvsem všeč: Če človek ne bo skrbel za zdravje in rodovitnost prsti, bo sam kaj kmalu osebno poskrbel, da bo prst pod njim dobila malo novega fertilizatorja (prah si in v prah se povrneš).

To kar sam brezbrižno spuščaš v zemljo, bo slej kot prej prišlo v tvoja usta. In to se nam zdaj dogaja. Na vseh nivojih.

Slišala sem, da ljudje z inštitutov, ki delajo raziskave o vsebnosti pesticidov in drugih za hrano neprimernih dodatkov za velike trgovske centre, sploh ne jedo njihovega sadja in zelenjave, ker še kako dobro vedo kaj je notri. Imajo pa podpisano, da ti podatki ne smejo prihajati ven. Vem iz prve roke, ker je prijateljico tematika zanimala pa ni mogla delati diplome na to temo, ker podatki niso javni.

Kakm gre ta svet? Samo denar ga vrti.

Še tale prerokba indijancev:

Šele, ko boste posekali poslednje drevo,

šele, ko boste zastrupili poslednjo reko,

šele, ko boste ulovili poslednjo ribo;

šele potem boste spoznali, da denarja ni moč jesti.

Baje je Svet viden iz Lune. In verjetno prav tako škoda za tamkajšnje ekosisteme!

Imajo celo nekega ameriškega biologa, ki jim svetuje, kako delati, da ne bo poseg v okolje prevelik (saj ne, da je viden z Lune!!). In ta biolog je ves čas govoril v smislu, kako je to celo dobro za ekosistem, kako bo vse lepše in bolj poraščeno in z organizmi poseljeno, bla bla bla. Se mi zdi, da je imel v mislih, ko je govoril, kakšnega od otočkov in sebe na njem z veliko vilo, kar je mogoče dobil za tako poročanje.

No, saj že imajo težave. Ugotovili so, da voda med otočki v Svetu ne kroži ravno dovolj hitro in da lahko iz vsega nastane rjava smrdljiva mlakuža. Zdaj bodo dno še poglabljali, da povečajo pretok.

Sledili so komentarji multimilijonarjev, ki si manejo roke in kupujejo svoje otočke v Svetu. Ob tem delu se mi je kar želodec obračal. Bogataši z vsega sveta so razlagali svoje načrte za svoj otoček. Kazali so makete vil z bazeni, klimami, fontanami in bujnim zelenjem. In vse to nameravajo urediti za vsak otoček – na vsak kup peska in kamenja bodo napeljali elektriko, vodo in gor gradili oh in sploh stavbe in povrhu bo vse še tako zeleno kot sredi tropskega deževnega gozda.

In potem seveda še transport. Imeli bojo neke redne linije in potem še povezave za vsakega gospodo do njegovega otočka. Se mi zdi, da so rekli, da bodo zgradili 2500 pristanišč. Voda tam že itak ne kroži, potem pa še vsa umazanija z ne vem koliko tisočev osebnih jahtic in čolničkov. In vedo, da bo to problem. Naj se vozijo s pedolinom ali pa veslajo! Aja, samo to res ni spodobna rešitev za nekoga, ki lahko zakupi pol sveta…

Najprej so načrtovali, da bo vsak otoček kupil posameznik. Zdaj si pa bogate firme manejo roke in bodo na svojih otočkih gradile luksuzne hotele. In naenkrat jim na 300 otočkih zraste 250.000 ljudi. Hm…

In potem da komentator dokumentarca še blazno posrečeno primerjavo o tem, kako bodo izboljšali hitrost kroženja tokov – če boš znotraj Sveta vrgel pločevinko v vodo, bi morala čez dva dni biti že zunaj v oceanu. Ja, umazana usoda Sveta bo rešena!

Ta mlajši Trump je razlagal kaj vse bo on zgradil (s čim so pravzaprav Trumpi tako bogati?? Sploh ne vem.). Potem je kamerman skočil na Irsko in tam posnel štiri starejše gospode v pubu. Gospodje imajo očitno preveč časa in denarja toliko, da jim čez ušesa ven štrli. In so se ob pivu pogovarjali, če bi danes kaj kupil. Ja, pa kupimo Irsko v Svetu! In že kliče prvi v svojo banko – pripravite mi ček za dve milijardi, danes do petih. In so kupili svojo “Irsko”. In načrtujejo, da bodo svoj goli otok spremenili v pravo Irsko. S pubi, zelenimi hribi in celo neko znamenito obalo, kjer so vsi kamni nekako šesterokotne oblike. In vsak Irec, ki bo prišel v Arabske Emirate, bo lahko v Svetu začutil pravi duh Irske.

Če to ni noro. Pa saj imajo na Irskem svoj duh Irske! In zdaj bojo tam, na suhem pesku, kjer divjajo monsuni, oni narisali lepo deževno Irsko. Obvezno z njihovimi hribi!

Kaj je z nami ljudmi? Jaz tega res ne razumem! Ni nam mar za okolje, ni nam mar za ljudi. Te bogate fičfiriče bi poslala za en mesec živet v kako Afriko. Me zanima, če bi potem še sanjali o tem kako na svojih lastnih otokih jedo denar!

Na svetu je dovolj vsega. Dovolj hrane, dovolj vode. Dovolj denarja! Za vse! Zakaj si morajo bogati zdolgočasenci graditi take multimilijonarske igračke? S tem škodijo naravi, pa še nikomur ne pomagajo. No, razen svoji vsega polni riti.

Ta denar in čas bi se lahko drugače porabila. Lahko bi ga preprosto dali tistim, ki ga nimajo. Zakaj bi morala to biti utopična misel? Saj smo vendar ljudje. Vsi enako čutimo, trpimo, se bojimo in se veselimo. Če bi nas same in nage vrgli na samotni otok, bi vsi čutili enako potrebo po hrani, toplini, zatočišču in bližini nekoga.

Toliko imamo vsega, da nas je lahko sram, da je na svetu kdo lačen. Z denarjem s katerim nastaja krasni novi Svet, bi lahko nahranili in oblekli vse ljudi na svetu! A ni zavest, da si nekomu pomagal in da ni nihče več lačen bolj človeka vredna, kot pa to, da se nesramno bogati trebušasti zdolgočasenci valjajo na soncu pred vilo z vodo in klimo in zelenjem in vse to napeljano samo zanje na umetne koščke zemlje sredi oceana?

- temperaturni razpon vod na Zemlji: -1,9 do 90 stopinj C

- pH od 1 do 11

- slanost od destilirane do 5 M NaCl

- pritisk od 1 do > 1000 atmosfer

- ocean pokriva 71 % Zemljine površine

- v oceanih je 97% zemeljske vode, 1% je sladke, 2% so ledeniki in poli

- 90% vulkanskih aktivnosti se dogaja v oceanih

- najvišje plimovanje je v zalivu Fundy v Kanadi (18 m)

- najdaljša svetovna gorska veriga je v oceanih (od Arktike, preko Atlantika, mimo Afrike, Azije in Avstralije preko Pacifika do zahodne obale Severne Amerike)

- največji slap na Zemlji je Venezuelski angel (visok 1 km)

- na najglobji točki oceana je pritisk takšen, kot bi ga občutil človek, ki bi si na ramena naložil kakih 50 jumbo-jetov

- kot najvišja gora na svetu je smatran Mount Everest, vendar je Mauna Kea (Havajski vulkan) višji – od dna meri 11000 km

- hurikan, ciklon, tajfun: Hunraken – mehiški bog vetra, Cyclon – grško zvita kača, Tai-Fung – kitajsko močan veter

- hurikan je vihar s premerom 320 do 480 km, vetrovi v notranjosti pihajo s hitrostjo 120 in več km/h

- tsunamije povzročajo podmorski potresi in plazovi, najvišji do sedaj znani tsunami je povzročil val visok 70 m (na Kamčatki)

To je to od zanimivosti. Zdaj pa nazaj učit malo manj zanimive stvari… Ko pridem do bakterij pa mogoče spet kaj.

Vsi smo odgovorni za ta planet, ki ga imamo. In prav vsi lahko kaj naredimo za izboljšanje stanja (ali vsaj za preprečevanje poslabšanja). Sem se enkrat že pri Janu malo razjezila nad vsem tem.

Že z vidika kroženja energije in snovi je vse povezano. Vse se vrne nazaj – kot “učinek metulja”. Celufanski papirček od bombona, ki ga vržeš na tla medtem, ko kadiš cigaret in mimogrede pohodiš še dva hrošča in polža, ker so ti ravno na poti medtem, ko se bašeš v avto, da se odpelješ do kilometer oddaljene trgovine… Vse take majhne “nepomembne” stvari postanejo velike, če si predstavljaš, da to počne še nekaj milijonov ljudi in vsi razmišlajo:”Kakšno razliko pa lahko naredi en človek?!” No, ali pa sploh ne razmišljajo.

Naravni sistemi so se vedno vzdrževali sami in so obstajali na milijone let. Dokler se ni vmešal človek in s svojo pametjo naredil, da je planet zdaj odvisen od naše dobre volje.

Plini, ki uničujejo ozon so antropogenega izvora in edina rešitev je prenehanje uporabe. Za to se baje trudijo z nekimi protokoli in neštetimi dodatki protokolom. Medtem, ko se pogajajo pa države veselo vse spuščajo naprej v zrak.

Vsi dobro vemo, kakšno grožnjo predstavlja sekanje tropskega deževnega gozda. Zakaj potem nihče tega preprosto ne prepove?

Kaj lahko naredimo? Rastline so naša velika pomoč! Poskrbeti bi morali, da bi se naravna vegetacija lahko obnovila. Ne sekat dreves! Rajši kašnega posaditi! Seveda bi mogli zmanjšat porabo fosilnih goriv in začeti s kakšnimi alternativnimi viri energije.

Velik problem smo tudi potrošniki v trgovinah. Razvajeni smo z razkošjem, kar si zaželimo mora biti na naši mizi. S tem prvič škodimo sami sebi in strežemo naši sodobniški prenažrtosti (kar vodi do debelosti, bolezni, naveličanosti in nezadovoljstvu), drugič pa podpiramo prevozništvo. Zakaj moramo imeti krompir iz Španije? Zakaj v Sloveniji več krompirja izvozimo kot pa prodamo doma? Zakaj moramo Štajerci jesti primorski kruh? Zakaj mora biti sadje uvoženo od nevemkod (in zato, da zdrži dolgo pot tudi biti dobro našpricano in premazano s čudovitimi kemikalijami ali pa je obrano še čisto zeleno in potem vse koristno v njem sploh ne more nastati)? S prevozništvom podpiramo masovno onesnaževanje ozračja in to čisto brezveze! Saj imamo vse doma. In to še boljše od tistega kar uvažamo. Podprimo rajši to kar je domače.

Podobno bi lahko pisala o prevozništvu politikov in drugih pomembnežev. To da se vsak teden vozijo v Bruselj na sestanke iz vseh koncev in krajev ali pa vsak dan v službo stotine kilometrov daleč… s tem se ni ravno za hvaliti pred kakšnim ekologom.

Še nekaj o potrošnem materialu. Pametno bi bilo kupovati stvari, ki imajo čim manj embalaže. Vse tiste lepe šlatlice, dvojni ovoj iz plastike, vrečke in vse v kar trgovci dajejo izdelke, nazadnje predstavlja breme za okolje, odpadek. Kar je dobro za oči, ni nujno tudi najboljše za ta kos zemlje, ki mu pravimo dom.

Zanimivo je tudi, kako pozidavamo, betoniramo in gradimo nove in nove domove… A nas ni že ves čas tam okoli dva milijona? Očitno se širimo, čeprav je številka ves čas enaka.

Še tale misel: “Kadar ne morete spremeniti smeri vetra, spremenite smer svojih jader.” (Max Depree) Če skupaj zaplujemo drugam… mogoče nam uspe.

Vidli smo Veliki in Mali naravni most, opazli lisico Špelo, ki je oprezala za hrano in ugotovili, da je včasih lažje štet listne reže kot pa tehtat liste (sploh, če tehtnica ne sodeluje). Ugotovila sem, da ljudje nimajo čisto razčiščenih pojmov o tem kaj pomeni, če si vegetarijanec. Eden od sošolcev mi je cel večer razlagal kak je pripravljal dva kilograma bikovih prašnikov (zelo podrobno), kak je slišal o tem, da v Aziji jedo kravje maternice in kak je na terenu, ki ga je pripravil za otroke, zanje speku cel kozarec za vlaganje sveže nabranih dolgotipalčnic (kobilice), ki jih je žive metal v vroče olje (razlagal je tud kak je upal, da bojo žive niti ven prilezle iz njihovega črevesja – kobilice jih majo pogosto – kej jih ne bi rad jedel). Pika na i je pa kuhar. Povedali so mu, da bi nekateri radi vegetarijanske obroke. Za kosilo je bila včeraj mesno-zelenjavna rižota. Sem ga šla vprašat, če je kaj posebej za vegetarijance. Pa je rekel, da ne, da pa je itak v rižoto dal velik zelenjave in sam dva koščka mesa, tako da lahko vegetarijanci tudi jemo. Super! Ostala sem pri solati.

Tukaj si lahko preberete o projektu Life 2006 – Cerkniško jezero s katerim se trudijo za ohranjanje Notranjskega regijskega parka.

Ne bit čemerni zaradi dežja, mislite na to, da ga vse živo zunaj še kako rabi. Pa saj je poleti lepše spati kadar dežuje.

Stanje na Zemlji danes: ogroženih 25% sesalcev in 11% ptic, letno ulovijo več kot 100 milijonov ton rib, gozdne površine smo zmanjšali za 80%, vsako leto se puščavski predeli povečajo za 6000 kvadratnih km (zaradi človekovega izkoriščanja tal), vsako leto posekajo 0,6% tropskega deževnega gozda.

Kakovost okolja se manjša, zaradi tega pa se veča pogostost nepredvidljivih dogodkov (”naravne nesreče“).

Najbolj občutljivo je ozračje. Obremenjujejo ga rast prebivalstva, mobilnost tehnologij, uničevanje vegetacije in tal, obremenjevanje oceanov… Plini, ki uničujejo ozon so posledica človekove dejavnosti. Severna polobla na leto v zrak spusti 294 milijonov ton žveplovega dioksida (nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, v industriji, topilnicah, rafinerijah). Potem so tu še dušikovi oksidi (nastanejo pri visoko temperturnem izgorevanju), peroksidi,… Vse to seveda slabo vpliva na rastline, ki počasi umirajo.

Tudi koncentracije atmosferskega ogljika se zelo spreminjajo. V zadnjih 100 letih so se povečale za 25%. K temu zelo pripomorejo zopet fosilna goriva, izsekavanje in požiganje gozdov… Seveda je CO2 pomemben toplogredni plin (tudi metan, dušikovi oksidi, vodni hlapi) – brez učinka tople grede bi bila povprečna temperatura na Zemlji -18 stopinj (dejansko je 14 stopinj C). Domneva se, da se bodo temperature do leta 2050 povečale za od 1-5 stopinj C.

Današnji znaki globalnih sprememb so taljenje ledenikov in Arktičnega ledu, sprememba pH oceanov, gladina morja se je dvignila za 10-20 cm, večja je pogostost in jakost pojavljanja El Nina.

Za primer: človek dnevno proizvede 1 kg CO2, barvni televizor (če je prižgan 8 ur dnevno) proizvede 848 kg CO2 letno, računalnik, ki gori 24 ur na dan letno proizvede 8232 kg CO2. Rastoče drevo na leto odstrani 9 kg CO2.

Kar se tiče Kjotskega protokola – Slovenija se je zavezala, da bo v obdobju med 2008-2012 zmanjašla emisije toplogrednih plinov za 8%.

To kuhamo za svoje otroke?