Archive for category Ekologija
Globalna zatemnitev?
V soboto ob 20:30 naj bi širom sveta ugasnili luči in ostale električne naprave. Ste jih? Jaz sem bila ravno z baklo na pohodu sredi hriba, tako da sem v bistvu pozabila na to, sem pa okoli pošiljala mejl, ki je opozarjal na to uro. Dokler nisem od prijateljice nazaj dobila enega zanimivega mnenja njenega kolega. Takole je napisal:
“No pa poglejmo zadevo z električnega stališča:
jedrsko elektrarno je treba sinhronizirat v omrežje, kar traja okoli en dan, potem se vrti s konstantno hitrostjo.
Kar pomeni, da proizvaja konstantno veliko energije. Za ostala manjša nihanja v omrežju in konice poskrbijo manjše hidroelektrarne. Kar pomeni, da bi imeli v tisti uri višek električne enrgije, ki bi jo bilo treba skurit kje drugje, recimo javna razsvetljava, ki ne bi bila izključena, oz. bi jo na nek način spremenil v toploto.
Ker za 1uro ne morš ugasniti JE, niti je upočasniti, da proizvaja manj energije. S tem, ko se ugasnejo use luči, je narejene več škode, kot pa koristi. Inženirji imajo samo več dela, kako bi odvečno energijo vrgli v zrak. In porabiti jo je treba, drgač lahko pride do katastrofe…
Da sploh ne omenjam, da žarnica največ energije porabi ob prižigu.
Pol pa seveda usi naenkrat spet prižgejo žarnice, pa zaščita elektrarno vn vrže…”
Sama se na elektriko ne spoznam, zdelo se mi je pa fino, da bomo vsaj malo zmanjšali svetlobno onesnaževanje in pustili rastlinam in živalim, da imajo svoj mir. Ampak vsaka stvar ima vedno dva konca.
Za zamisliti se
Posted by Maja in Ekologija, dobro vedeti on June 26th, 2008
Ker je prevroče, da bi zdržala pred računalnikom, danes dodajam linke treh zelo dobrih postov.
Res priporočam v branje!
In še tole: biologi so potrdili, da je izumrla vrsta divjega karibskega tjulnja. Gre za še eno vrsto, ki je izumrla v celoti zaradi vpliva človeka. Sicer pa zaradi človeka vsak dan izumre vsaj nekaj vrst dvoživk… Da o čebelah ne začnem…
Vsi smo povezani, eden brez drugega ne moremo dolgo obstati…
Povej naprej
Danes sem dobila takle mejl:
Zdravstveno obvestilo - preberi
Kolegice in kolegi, to obvestilo pošilja naša oziroma Svezova nekdanja sodelavka pravnica redaktorica Barbara Rous, ki zdaj dela v Bruslju.
Izogibajte se:
Vsem oreščkom in arašidom, uvoženim iz Brazilije, Kitajske, Egipta, pistacijam iz Irana, posušenemu sadju, pistacijam, oreškom in izvedenim proizvodom iz Turčije -- ker obstaja velika nevarnost, da vsebujejo aflatoksine, ki že v zelo majhnih količinah povzročajo raka na jetrih.
V Dubaju nastaja Svet
Zadnjič sem na Discoveryju gledala dokumentarec o gradnji “Sveta” v Arabskih Emiratih. Gre za podobno kreacijo kot je Palma (ali kako se ji reče). Torej gradijo otočke – baje jih bo 300, okoli pa še zaščitni plašč in vse to z neba zgleda kot svet (otočki so razporejeni podobno kot kontinenti).Za te otočke so izpraznili vse mogoče rudnike, da so dobili skale za osnovo in z morskega dna prečrpali maksimalno dovoljene količine peska (čeprav ne verjamem, da “samo” maksimalne), da ne govorim o ogromni površini priobalnega dela, ki ga Svet zavzema.
Baje je Svet viden iz Lune. In verjetno prav tako škoda za tamkajšnje ekosisteme!
Morje malo drugače
Ravno se učim za en izpit in sem našla nekaj zanimivih stvari. (Škoda, da ni vse tako zanimivo… :S) Zaradi tele Mikrobne ekologije je sicer moje morje letos skrajšano, sem pa zdajle pri poglavju o oceanih… No, tule je nekaj zanimivih reči o vodah 
…
Read the rest of this entry »
Vsak lahko pomaga
Priporočam, da najprej preberete tole (če še niste), potem pa nadaljujete.
Vsi smo odgovorni za ta planet, ki ga imamo. In prav vsi lahko kaj naredimo za izboljšanje stanja (ali vsaj za preprečevanje poslabšanja). Sem se enkrat že pri Janu malo razjezila nad vsem tem.
Že z vidika kroženja energije in snovi je vse povezano. Vse se vrne nazaj – kot “učinek metulja”. Celufanski papirček od bombona, ki ga vržeš na tla medtem, ko kadiš cigaret in mimogrede pohodiš še dva hrošča in polža, ker so ti ravno na poti medtem, ko se bašeš v avto, da se odpelješ do kilometer oddaljene trgovine… Vse take majhne “nepomembne” stvari postanejo velike, če si predstavljaš, da to počne še nekaj milijonov ljudi in vsi razmišlajo:”Kakšno razliko pa lahko naredi en človek?!” No, ali pa sploh ne razmišljajo.
S terena…
Pa sem nazaj. Meli smo terenske vaje v Rakovem Škocijanu v okviru ekologije rastlin in ekosistemov. Je bilo zanimivo, delovno, tudi zabavno normalno. 
Vidli smo Veliki in Mali naravni most, opazli lisico Špelo, ki je oprezala za hrano in ugotovili, da je včasih lažje štet listne reže kot pa tehtat liste (sploh, če tehtnica ne sodeluje). Ugotovila sem, da ljudje nimajo čisto razčiščenih pojmov o tem kaj pomeni, če si vegetarijanec. Eden od sošolcev mi je cel večer razlagal kak je pripravljal dva kilograma bikovih prašnikov (zelo podrobno), kak je slišal o tem, da v Aziji jedo kravje maternice in kak je na terenu, ki ga je pripravil za otroke, zanje speku cel kozarec za vlaganje sveže nabranih dolgotipalčnic (kobilice), ki jih je žive metal v vroče olje (razlagal je tud kak je upal, da bojo žive niti ven prilezle iz njihovega črevesja – kobilice jih majo pogosto – kej jih ne bi rad jedel). Pika na i je pa kuhar. Povedali so mu, da bi nekateri radi vegetarijanske obroke. Za kosilo je bila včeraj mesno-zelenjavna rižota. Sem ga šla vprašat, če je kaj posebej za vegetarijance. Pa je rekel, da ne, da pa je itak v rižoto dal velik zelenjave in sam dva koščka mesa, tako da lahko vegetarijanci tudi jemo. Super! Ostala sem pri solati.
Tukaj si lahko preberete o projektu Life 2006 – Cerkniško jezero s katerim se trudijo za ohranjanje Notranjskega regijskega parka.
Ne bit čemerni zaradi dežja, mislite na to, da ga vse živo zunaj še kako rabi. Pa saj je poleti lepše spati kadar dežuje. 
Kaj kuhamo za svoje potomce?
Nekje v začetku 70. se je človek začel zavedati, da se kakovost okolja zaradi njegovega poseganja spreminja. Na slabše. Sledile so konference o okolju in usmerjanje v trajnostni razvoj (to pomeni, da gospodarimo tako, da zadovoljimo potrebe sedanje družbe, ne da bi zmanjšali možnosti prihodnjim generacijam).
Stanje na Zemlji danes: ogroženih 25% sesalcev in 11% ptic, letno ulovijo več kot 100 milijonov ton rib, gozdne površine smo zmanjšali za 80%, vsako leto se puščavski predeli povečajo za 6000 kvadratnih km (zaradi človekovega izkoriščanja tal), vsako leto posekajo 0,6% tropskega deževnega gozda.
Kakovost okolja se manjša, zaradi tega pa se veča pogostost nepredvidljivih dogodkov (”naravne nesreče“).
Najbolj občutljivo je ozračje. Obremenjujejo ga rast prebivalstva, mobilnost tehnologij, uničevanje vegetacije in tal, obremenjevanje oceanov… Plini, ki uničujejo ozon so posledica človekove dejavnosti. Severna polobla na leto v zrak spusti 294 milijonov ton žveplovega dioksida (nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, v industriji, topilnicah, rafinerijah). Potem so tu še dušikovi oksidi (nastanejo pri visoko temperturnem izgorevanju), peroksidi,… Vse to seveda slabo vpliva na rastline, ki počasi umirajo.
Tudi koncentracije atmosferskega ogljika se zelo spreminjajo. V zadnjih 100 letih so se povečale za 25%. K temu zelo pripomorejo zopet fosilna goriva, izsekavanje in požiganje gozdov… Seveda je CO2 pomemben toplogredni plin (tudi metan, dušikovi oksidi, vodni hlapi) – brez učinka tople grede bi bila povprečna temperatura na Zemlji -18 stopinj (dejansko je 14 stopinj C). Domneva se, da se bodo temperature do leta 2050 povečale za od 1-5 stopinj C.
Današnji znaki globalnih sprememb so taljenje ledenikov in Arktičnega ledu, sprememba pH oceanov, gladina morja se je dvignila za 10-20 cm, večja je pogostost in jakost pojavljanja El Nina.
Za primer: človek dnevno proizvede 1 kg CO2, barvni televizor (če je prižgan 8 ur dnevno) proizvede 848 kg CO2 letno, računalnik, ki gori 24 ur na dan letno proizvede 8232 kg CO2. Rastoče drevo na leto odstrani 9 kg CO2.
Kar se tiče Kjotskega protokola – Slovenija se je zavezala, da bo v obdobju med 2008-2012 zmanjašla emisije toplogrednih plinov za 8%.
To kuhamo za svoje otroke?
-
-
You are currently browsing the archives for the Ekologija category.
Zadnji komentarji