Archive for category biologija človeka
O celicah in dojenčkih
Posted by Maja in biologija človeka on October 18th, 2008
Evo, sploh še nisem starš, ko me je že doletelo vprašanje: “Od kod pridejo dojenčki?”
Vprašanje sedemletnice, ki jo pazim. Najprej sem si vzela ene pol minute, da sem skrila otročjo zadrego. To je to. Vaja za potem, ko me bodo to vprašali moji. Takoj sem si rekla dve stvari: Prvič – njen odziv in odnos do tega bosta samo potencirana kopija tvojega in Drugič – otrokom se ne laže, tudi zaradi poenostavljanja ne. In je šlo nekako takole:
M: Dojenček nastane iz dveh celic.
L: (takoj me prekine): A se greva frnikole?
Aha, okej, to je očitno to. In si kar malo oddahnem.
M: Ja, lahko.
Vsaka s svojim kupčkom frnikul sediva na preprogi. Ravno ji razlagam kaj je “super bajsa“.
L: No, zdej mi pa povej kako je z dojenčki.
Najprej solato
Posted by Maja in biologija človeka on May 26th, 2008
… kot to delajo Francozi. Preden začnemo jesti kosilo, je dobro, če se najprej lotimo solate. Ali pa kakšnega sadja (navadno jemo ravno v obratnem vrstnem redu!). Naš želodec potrebuje za popolni zagon kakih 20 minut po tem, ko začnemo jesti. Sveža rastlinska hrana vsebuje fitoencime (rastlinski encimi) in ti so ravno pravšnji, da se ukvarjajo s hrano v želodcu (pričnejo z razgradnjo), dokler se ta še sam ne prebudi in prične s prebavo.
Za lažjo prebavo bi bilo dobro, da naša solata ni prepojena z oljem in kisom (mimogrede: pravo zaporedje za dodajanje sestavin k solati je – Sol, Olje, Kis = SOK. Olje rastlinske celice zaščiti pred tem, da bi kis prišel z njimi v neposredni stik in jih poškodoval (kislina!), sol pa na začetku, da sploh ostane na zelenjavi. ) Namesto kisa lahko solato izboljšamo z limoninim sokom, ta pa mimogrede deluje na želodec (in celotno telo) zelo pozitivno (kljub kislosti, so raziskave pokazale, da v telesu deluje bazično, kar je ključnega pomena za zdravje)!
Tudi nekatere vrste sadja pomagajo pri prebavi. Ob beljakovinski hrani je dobro pojesti še kakšen ananas ali kivi, saj vsebujeta encime (npr. bromelain in aktinidin), ki razgrajujejo beljakovine (tudi v naših ustih – zato pečejo dlesni in jezik, če ju veliko pojemo!).
Deodorant?
Posted by Maja in biologija človeka on April 20th, 2008
Vedno me kupovanje deodorantov spravlja v slabo voljo. Ponavadi imajo celo paleto sumljive kemije ali pa preprečujejo potenje (kar je pomemben naravni proces, preko katerega se telo znebi strupov, soli, se ohlaja). Ravno sem dobila en deodorant iz L’occitana. Super, tam naj bi bilo vse bolj na naravnih sestavinah. Pa tako lepo diši…
Potem pa slučajno pogledam še sestavine in takoj je napisan aluminijev klorohidrat (Al2Cl(OH)5). 
Ravno tista spojinica, ki naj bi bila kriva tudi za raka na bezgavkah in dojkah. Res bedno! Zakaj žensk bolj ne opozarjajo na to?? To me je L’occitane kar razočaral – če se trudijo za bolj naravno, zakaj potem to dodajajo?
Nekateri sicer trdijo, da ni dokazov, da aluminijev klorohidrat kakorkoli vpliva na pojavnost raka na dojkah ali Alzheimerjeve bolezni. In kdo je plačal te raziskave? Farmacevtska in kozmetična industrija??
Aluminij je nevrotoksin in eden redkih elementov, ki v živih celicah nima kaj početi. Me sploh ne ganejo take raziskave. Takega dišečega namaza si že ne bi mazala po koži (po možnosti še poškodovani od odstranjevanja dlačic).
Ko sem brskala po netu, sem odkrila eno zanimivo spletno trgovino. Vegea. Zanimiva stran… In njihovi deodoranti ne vsebujejo nobenega aluminija. 
Pa tudi izdelki niso testirani na živalih.
To pa res niso heci! Ni vseeno kaj se nam (zaradi nevednosti, lenobe!) kopiči pod kožo. Poleg nosa in oči je danes pri kupovanju dobro (nujno) uporabljati tudi možgane!
Antibiotiki
Posted by Maja in biologija človeka on November 14th, 2007
Spet na kupu nekaj stvari, ki jih je dobro vedeti in o njih premisliti.
Koliko antibiotikov je zaužil vaš otrok?
»Zelo sem se potrudila, da moj otrok ni zaužil antibiotikov vse do sedemnajstega leta starosti.«
Če vam to pove zdravnica in priznana specialistka internistka, alergologinja in pulmologinja, kot je dr. Alenka Kafol, se nehote zalotite pri preštevanju, koliko antibiotikov je že zaužil vaš otrok.
Ko je dr. Kafol to izjavila pred avditorijem v Celju, na enem od predavanj o alergijah, ki so jih pripravili v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je publika obnemela.
Nato je vse završalo in vprašanja so kar deževala. »Zakaj pa ne?«, »Kaj je narobe z antibiotiki?«, »Kako zmanjšati njuno uporabo?« … Če bi bili navzoči, bi najbrž tudi sami zastavili kako podobno vprašanje.
Ko ljubezen in odločnost nimata meja
Posted by Maja in biologija človeka on October 2nd, 2007
Mislim, da tole ne potrebuje komentarja. Seže pa do srca in še okoli njega.
Še nekaj o cerebralni paralizi.
Cerebralna paraliza je nenapredujoča, vendar trajna okvara centralnega živčevja. Ne gre za genetsko okvaro, ki bi bila dedna in vsekakor ni nalezljiva. Gre za motnje do katerih pride zaradi nepravilnosti v razvoju možganov ali zaradi okvar do katerih lahko pride pred rojstvom, med porodom ali v zgodnjem otroštvu. Običajno je prizadeto območje, ki nadzoruje mišice in določene gibe telesa, poleg tega lahko pride še do motenj vida, sluha in govora, epileptičnih napadov, učnih težav, vedenjskih težav in manjše umske razvitosti. Pri nekaterih je okvara komaj opazna. Niti dva človeka nista prizadeta na čisto enak način.
-
-
You are currently browsing the archives for the biologija človeka category.
Zadnji komentarji