Adijo cimet…


Banana, jabolko, sok mandarine, po potrebi sojino mleko – vse to lepo zmiksano in na vrhu obvezno izboljšano z žličko, ali pa raje kar več, cimeta. Z različnimi variacijami pri sadju, je to moja večerja trikrat ali pa štirikrat na teden. Cimet si vedno potresam, okus je boljši, barva je drugačna. Pa še pomembno – cimet je naravni antibiotik. Cimet? Ja, še malo več, prosim!

Pa preberem, da kupujemo ceneno različico cimeta (kasija, poleg te vrste obstajajo še tri druge), ki vsebuje visoke koncentracije kumarina.  Tole pa o kumarinu: Je močno dišeča snov, ki je normalno prisotna v nekaterih rastlinah – služi predvsem za obrambo proti herbivorom (najdemo ga na primer v luštreku (ki pa vsebuje tudi eterična olja in lahko zaradi tega povzroča akutno vnetje ledvic)). Uporablja se proti strjevanju krvi, pri zdravljenju krčnih žil in hemoroidov. Deluje močno pomirjevalno do omamljajoče na živce in srčno mišico. V večjih količinah je toksičen zlasti za ledvice in jetra, uporablja se ga kot rodenticid – sredstvo za zatiranje glodalcev (mimogrede: v presnovi glodalca se pretvori v hud toksin, ki preprečuje strjevanje krvi in povzroči notranje krvavitve in smrt – kakšen način za podgano, da umre!). V metabolizmu človeka se pretvarja v manj toksično spojino. Nemški raziskovalci so povedali, da kratkotrajnejši povečan vnos naj ne bi bil nevaren. Vendar pa ena čajna žlička cimeta kasija vsebuje 5,8 do 12,1 mg kumarina, kar je za dnevni vnos, zlasti “manjše” osebe, lahko že preveč. Kumarin se pogosto nahaja v tobaku in umetnih aromah vanilije, kljub temu, da so ga kot dodatek hrani prepovedali v mnogih državah že kakih 50 let nazaj. ‘97 so ga celo prepovedali za dodajanje tobaku (prepoved se seveda ne upošteva). V Ameriki je kumarin na seznamu substanc, ki so prepovedane za direktno uporabo v človeški prehrani (z dodatkom, da pa je dovoljen v alkoholnih pijačah). 

Medtem, ko si pokrivam ledvice, se nalivam s tremi litri vode na dan, da bi si pozdravila manjše vnetje, ki se že kake tri tedne sprehaja po mojem izločalnem traktu, berem o luštreku (koliko ga ima mami z vrta!) in mojem priljubljenem cimetu (pismo, sem res v dveh mesecih kupila že drugo stekleničko cimeta??). Seveda je krivo hladno vreme, ampak… Toliko o tem, da mi bo telo hvaležno za zdrave naravne “ojačevalce odpornosti”. Moje ledvice so rekle NE. Se mi dozdeva, da bo nova steklenička cimeta trajala veliko dlje kot prejšnje.

  1. #1 by sparkica - October 29th, 2008 at 20:38

    Uf, tud sama sem cimetomanka in me je tole glede cimeta kar malce šokiralo :S
    Po tem, ko sem prebrala tvojo objavo (in očitno pred komentiranjem :D ), sem si šla kuhat jabolčno čežano. Kaj spada v njo? Cimet seveda. Sumljivo sem opazovala stekleničko in premlevala, ali naj ga vsujem na čežano ali pa naj ji ga le pokažem od daleč … :D Preiskala sem celo stekleničko, da bi našla izvor (ali vsaj vrsto). Nič ne piše :S Nakar mi še oče reče, da je nekje prebral, da cimet povzroča raka. No, če je pa tako, sem si mislila, naj me raje pobere od cimeta kot od pasivnega kajenja med kafetkanjem ;) Živel cimet (v zmernih količinah)! ;)

(will not be published)
  1. No trackbacks yet.