Nekje v začetku 70. se je človek začel zavedati, da se kakovost okolja zaradi njegovega poseganja spreminja. Na slabše. Sledile so konference o okolju in usmerjanje v trajnostni razvoj (to pomeni, da gospodarimo tako, da zadovoljimo potrebe sedanje družbe, ne da bi zmanjšali možnosti prihodnjim generacijam).

Stanje na Zemlji danes: ogroženih 25% sesalcev in 11% ptic, letno ulovijo več kot 100 milijonov ton rib, gozdne površine smo zmanjšali za 80%, vsako leto se puščavski predeli povečajo za 6000 kvadratnih km (zaradi človekovega izkoriščanja tal), vsako leto posekajo 0,6% tropskega deževnega gozda.

Kakovost okolja se manjša, zaradi tega pa se veča pogostost nepredvidljivih dogodkov (”naravne nesreče“).

Najbolj občutljivo je ozračje. Obremenjujejo ga rast prebivalstva, mobilnost tehnologij, uničevanje vegetacije in tal, obremenjevanje oceanov… Plini, ki uničujejo ozon so posledica človekove dejavnosti. Severna polobla na leto v zrak spusti 294 milijonov ton žveplovega dioksida (nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, v industriji, topilnicah, rafinerijah). Potem so tu še dušikovi oksidi (nastanejo pri visoko temperturnem izgorevanju), peroksidi,… Vse to seveda slabo vpliva na rastline, ki počasi umirajo.

Tudi koncentracije atmosferskega ogljika se zelo spreminjajo. V zadnjih 100 letih so se povečale za 25%. K temu zelo pripomorejo zopet fosilna goriva, izsekavanje in požiganje gozdov… Seveda je CO2 pomemben toplogredni plin (tudi metan, dušikovi oksidi, vodni hlapi) – brez učinka tople grede bi bila povprečna temperatura na Zemlji -18 stopinj (dejansko je 14 stopinj C). Domneva se, da se bodo temperature do leta 2050 povečale za od 1-5 stopinj C.

Današnji znaki globalnih sprememb so taljenje ledenikov in Arktičnega ledu, sprememba pH oceanov, gladina morja se je dvignila za 10-20 cm, večja je pogostost in jakost pojavljanja El Nina.

Za primer: človek dnevno proizvede 1 kg CO2, barvni televizor (če je prižgan 8 ur dnevno) proizvede 848 kg CO2 letno, računalnik, ki gori 24 ur na dan letno proizvede 8232 kg CO2. Rastoče drevo na leto odstrani 9 kg CO2.

Kar se tiče Kjotskega protokola – Slovenija se je zavezala, da bo v obdobju med 2008-2012 zmanjašla emisije toplogrednih plinov za 8%.

To kuhamo za svoje otroke?